JARA RAJA 1. Zeleni jurij ljudska / Janez Dovč 2. Dajte, dajte ljudska / Aldo Kumar, Jararaja 3. Dekle je zajemalo ljudska / Janez Dovč 4. Fse kaj lazi ljudska / Jararaja 5. Tarra's freilach Dave Tarras 6. Drmač ljudska / Jararaja 7. Valček zanjo Janez Dovč 8. Sijaj, sijaj sončece ljudska / Janez Dovč 9. Aj, zelena je vsa gora ljudska / Janez Dovč 10. Polka za debelo repo ljudska / Jararaja 11. Micka in Marko ljudska / Jararaja 12. Julika ljudska / Jararaja, Vasilij Centrih 13. Jararaja ljudska / Jararaja, besedilo Gregor Budal 14. Makedon'c ljudska / F. Žibert 15. Moja mati kuha kafe ljudska / Jararaja Producenta Janez Dovč in Sašo Fajon Posneto v studiu 14, Radio Slovenija, 12. januar 2006 Tonska mojstra Miran Kazafura, Mitja Krže Glasbena urednica Jasna Vidakovič Odgovorna urednica glasbenega programa Ivanka Mulec Ploj Montaža in obdelava zvoka Sašo Fajon, Studio Tivoli Mastering in obdelava zvoka Andrej Rode Oblikovanje Sašo Tepina in Jasna Klinc Fotografije Uršula Kordiš Risbice Jasna Klinc Distribucija: Agencija Celinka Sneberska cesta 33, 1260 Ljubljana info@celinka.si www.celinka.si Beseda Jararaja je še najbližje besedi »ringaraja«, tistemu prvemu kolu, raju, ki nas zaziblje v čas otroške igrivosti, ko glas in gib še nista razločena in je pesem še, ali bolje že vzgib. Glasba Jararaje je še bolj neulovljiva, kakor njeno razigrano ime, ki ga ne moremo preprosto prevesti ali zvesti na enoznačen pomen. »Jara« pomeni pomladanska, mlada in nova, izpeljana je iz stare indijske besede »ioro« v pomenu leto, poletje. Njena izpeljanka »jarem« pomeni sestaviti in sklopiti, »jaren« pa celo čist in zveneč glas. Glasba Jararaje je svetlo zveneča, sestavljena iz najstarejših ljudskih izročil, ki jih izvirno veže, da skoraj pozabljene viže spet zazvenijo prerojene in sveže. Tudi »raja« nosi v sebi več pomenov od »raja pod lipo«, starodavnega slovenskega plesa, čigar odmev je še najbolj živ na Koroškem, preko še starejšega indoevropskega korena »uraio«, iz katerega izvirata tudi besedi »raj« in »rad«, in pomeni »kraj radosti«. Kamorkoli Jararaja pride in zaigra, se vse razigra in ni kraja, kjer se ne raja… Raja seveda pomeni tudi turške podložnike, brezpravno ljudstvo. Če »jara gospoda« označuje nepravo gospodo, potem jararaja pomeni nepravo rajo, tisto torej, ki se ne pusti slepo voditi. Godce Jararaje druži veselje do godbe, vsak njihov nastop je dogodek, v katerem čas ne mineva, temveč traja. Mojstrsko obvladovanje instrumentov jim daje osupljivo svobodo interpretacije. Bolj ko poslušalcem zastaja dih, bolj se godcem poglablja navdih. Na njihovih nastopih se gode in godi združevanje nasprotij med aktivnim in pasivnim, vzvišenim in banalnim, novim in starim, skratka kontrapunkt ustvarjalnosti in tradicije, nekaj renesančnega, še več resonančnega… Zeleni Jurij, Dajte, dajte, Dekle je zajemalo… skozi stare napeve v njihovi izvedbi slišimo več kot samo nove odmeve… celo skozi stereotipe izvabljajo arhetipe. Stara, predvsem slovenska izročila predajajo spet živa in čila. Valček zanjo kaže izvirno ustvarjalno moč, katere čas šele prihaja. Muza njihove muzike, ki zajema na čistem izviru, se nekje iz ozadja že sedaj dopadljivo muza. In ne bo se izmuznila, vsem, ki vedo za rojstvo glasbe, a ne iz duha tragedije, iz navdiha ljubezni, kajti kadar gode le ta, godi vse, kar se godi, vse vabi na ples, še raje na rajanje, na  j a r a r a j a n j e . . . Janko Rožič